BOJAN ADAMIČ
(9.8.1912 - 3.11.1995)

Bojan Adamič se je rodil 9.8.1912 v Ribnici na Dolenjskem. Nekaj razredov osnovne šole je opravil v Ribnici, potem pa se je preselil s starši v Ljubljano, kjer je maturiral na Gimnaziji Poljane. Vpisal se je Glasbeno akademijo, kjer je diplomiral iz klavirja, kompozicije, trobente in orgelj.
Bojan Adamič je bil izvrsten glasbenik in skladatelj, odličen pianist, ki je imel veliko samostojnih koncertov. Pisal je vse zvrsti glasbe od resne, komorne, folklorne, do samospevov, šansonov, popevk, lahke orkestralne glasbe in scenske glasbe za gledališča, uglasbil je številne narodne pesmice. Pisal je glasbo za radijske igre za otroke, različne priredbe, glasbo za pihalne orkestre, jazz. Pisal je za policijski in vojaški orkester. Še in še bi lahko naštevali.
Morda je ena najbolj poznanih scenska glasba za lutkovno predstavo »Žogica nogica «, ki razveseljuje mlado in staro že več kot 50 let. Veliko pesmic je napisal za otroški pevski zbor, poznane so skladbice Medvedki sladkosnedki.
Med popevkami pa so verjetno najbolj poznane Ko boš prišla na Bled , Prelepa si bela Ljubljana, To je moj zlati sin, Očka zdaj iščemo, Breskvice.
Poznano simfonično delo je: Ljubljanski koncert (za klavir), med filmsko glasbo (napisal je glasbo za več kot 220 filmov) pa Valter brani Sarajevo, Ples v dežju, Na svidenje v naslednji vojni, Maškarada, x-25 javlja, Trenutki odločitve in Jara gospoda, Ukane, Na klancu, Vesna, Kapelski kresovi, Idealist, Samorastniki, Kavarna Astoria, Partizanska eskadrila, Boj na požiralniku. Poznani so tudi kratko metražni filmi, kot so Lipicanci, Glinasti golob, Mladina gradi, Maščujmo in kaznujmo, Slike iz Slovenije in drugi.

Celovečerni filmi: http://www.filmovi.de/de/muzika/12.shtml in http://www.imdb.com/name/nm0010650/

Bojan Adamič je imel izredno veselje sodelovati z mladimi pevci. Mnogi med njimi so znani in odlični pevci zabavne glasbe (Tinkara Kovač, Sonja Gabršček, Braco Koren, Irena Kohont, Jelka Cvetežar, Gabi Novak, Marjana Deržaj).
Dolga leta je vodil Veseli tobogan s svojim ansamblom. Tudi tam je »odkril« dobre pevce z odličnim posluhom.
Sodeloval je na Slovenski popevki in na narečnih večerih, kot so bili Vesela jesen na Štajerskem in Kajkavska popevka v Krapini. Priredil je številne slovenske narodne pesmi.
Omeniti je potrebno, da je prejel za svoje delo številne nagrade in priznanja, diplome, plakete in to tako v Sloveniji, kot v tujini. Od leta 1955 do svoje smrti leta 1995 je skupno prejel 44 priznanj, kar tudi dokazuje, da je bilo njegovo glasbeno ustvarjanje res plodovito, bogato in izvirno, predvsem pa slovensko. Kar dokazuje tudi Prešernova nagrada leta 1979.