Leon
Štukelj
Z olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936 se je
poslovil od večjih tekmovanj s srebrno kolajno na krogih.
Ing. Srečko Šabec - legenda slovenskega mlekarstva
Inž. Srečko Šabec NJEGOVA PRIZADEVANJA Kot ravnatelj Državne specialne kmetijske šole za mlekarstvo v Škofji Loki je vzorno skrbel za mlekarski obrat, izpopoljevanje opreme in strokovnih učiteljev ter pouka ter si ves čas želel, da bi šola pridobila svoje lastne prostore v novem poslopju. Obstajajo gore materiala, ki pričajo o njegovih prizadevanjih, med drugim tudi skice prostorske razporeditve in zunanjosti bodoče šole, ki pa žal v Škofji Loki, tudi na veliko žalost ing. Šabca, nikoli niso bile realizirane.Obstajala je tesna povezava med mlekarnami in šolo ter med dobavitelji mleka in šolo.Ogromno truda je vložil v izboljšane kvalitete mleka in pravilno ravnanje z njim v obliki predavanj, tečajev in drugih načinov dela. V 15 letih si je šola v Škofji Loki, pod vodstvom ing. Šabca pridobila ugled, postala je žarišče mlekarskega strokovnega in znanstvenega dela predvojne Jugoslavije. Spričevalo, ki ga je podpisal. O ŠOLI, KATERE RAVNATELJ JE BIL ŠKOFJA LOKA (1926 -
1941) Šola v Škofji Loki ŠOLO SO BREZ POTREBE SELILI Ni nam tega spisa, da bi obtoževali tistega , ki je uspel brez premisleka , in ne da bi se oziral na dotlej opravljeno delo in uspehe Mlekarskega zavoda, da so ta zavod odselili v Kranj, in sicer ravno takrat, ko je izobllikoval po prizadevnem delu svojo dokončano podobo. Da ponovimo: brez varne potrebe. Kajti mlekarska šola bi opravljala svoje poslanstvo v Škofji Loki nič manj uspešno kot poslej v Kranju - če ne še bolje. Iz članka ing. Srečka Šabca v Loških razgledih 1968
Inž. Srečko Šabec: Mlekarstvo za kmetijske šole, DZS 1948 Da dosežejo živila svoj namen, t. j. da nadomestite v organizmu izrabljeno tkivo, oziroma da ga na novo zgrade, nadalje, da dopolnijo in obnove organske sokove in da zadoste potrebi pri proizvajanju življenjske sile, morajo ustrezati temle zahtevam: Med mlekarji cenjena knjiga ing. Srečka Šabca
ŽIVILA DOSEŽEJO SVOJ NAMEN 1. Dovajati morajo organizmu dovolj toplote (kalorični učinek). 2. Vsebovati morajo dovolj dušičnih snovi, posebno beljakovin. 3. Imeti morajo ustrezno množino vode in soli. 4. Imeti morajo potrebne vitamine. 5. Biti morajo okusna in primerno dražljiva. 6. Biti morajo tečna in 7. vsebovati morajo dovolj polnilnih (balastnih) snovi (celuloze). Končno bi kazalo pripomniti še to, da morajo biti tudi primerno cenena. Inž. Srečko Šabec:Mlekarstvo za kmetijske šole, DZS 1948 MLEČNI IZDELKI SO TEČNA HRANA Nič manj kakor mleko, bodisi surovo, kuhano ali kislo, so tudi mlečni izdelki zelo tečna hrana. Surovo maslo s svojo visoko kalorično vrednostjo 2.544 kalorij je najbolj prebavljiva tolšča in je obenem nosilec koncentriranega vitamina A. Razne vrste sirov, zlasti mastnih, imajo tudi visoko hranilno vrednost (2000 kalorij) in morejo v razmeroma majhnih količinah popolnoma nasititi. Tako n. pr. zadostuje odraslemu človeku pri zmerno težkem delu dnevni obrok, obstoječ iz 1/4 kg mastnega sira in 1kg črnega kruha. inž. Srečko Šabec: Mlekarstvo za kmetijske šole, DZS 1948 KEFIR- VZKIPEVAJOČE KISLO MLEKO Ta vrsta kislega mleka je doma na Kavkazu. Prirejajo ga navadno iz kravjega mleka. Za cepivo uporabljajo posebne bele, nakodrane gomoljčke v velikosti debelejših grahovih semen. To so kefirjeva zrna, ki vsebujejo naselja raznih bakterij in kvasic, živečih v sožitju. Posušeni kefirjevi gomoljčki so rumena, prosu podobna zrna, ki jih mohamedanski narodi na Kavkazu dejansko tako imenujejo, in sicer "prerokovo (Mohamedavo) proso". Dobro pripravljeni kefir je gosta, močno pokipevajoča, osvežilna in lahko prebavljiva mlečna pijača, ki jo priporočajo posebno slabotnim in bolnim na pljučih; prija pa tudi športnikom in vsem, ki se žele hitro osvežiti in pokrepčati. Svežilnost daje kefirju ogljikova kislina in malenkostna količina alkohola, ki sta nastala zaradi alkoholičnega vrenja iz mlečnega sladkorja. Inž. Srečko Šabec: Mlekarstvo za kmetijske šole, DZS 1948 ZGODOVINA SUROVEGA MASLA Izdelovanje surovega masla zaznamuje svoj začetek, ko je nomadski človek še v pradavnini opažal, da se mu mleko umete, če ga stresa. Prve zapise o izdelovanju in izkoriščanju surovega masla zasledimo okoli drugega tisočletja pred n.št. v bibliji starega zakona. Tam je zapisano v 18. poglavju "Geneze", da je Abraham postregel trem angelom tudi z maslom in mlekom, ko so mu prinesli vest, da mu bo rojen sin.Tudi stara germanska plemena v Evropi so surovo maslo že poznala in ga uživala.Vendar je bilo uživanje surovega masla pridržano le plemenskim starešinam in svobodnjakom. V srednjem veku surovo maslo že dolgo ni bilo na voljo vsem ljudskim slojem; v tistem času ga zasledimo le na mizah velikašev, ki so ga uporabljali kot boljšo maščobo za kuho in peko. Takrat so izdelovali surovo maslo le velika fevdalna posestva, posebno pa samostani. Iz knjige Srečko Šabec: Tehnologija surovega masla, DZS, 1965
AVTORJI: dijaki SMIKŠ KRANJ -I Vojnovič Tanja, Florjančič Urša, Pintar Danica, Žnidaršič Boštjan, Zaplotnik Uroš, Ravnikar Boštjan, Mušič Jure. MENTOR : Janez Klemenčič
Rodil se je v Primožu pri Šentjurju. Ko je bil star okoli15-20 let, je šel v službo kot hlapec k bogatemu gostilničarju na Dobrno. Všeč je bil gostilničarjevi ženi, ker se ji ni hotel vdati ga je obtožila kraje srebrneba pribora. Zaprli so ga v zapor imenovan Stari pisker v Celju. Iz zapora je pobegnil in postal je ravbar, ki je delal po principu Robin Huda: ( jemal bogatim, dajal revnim ). Njegovo področje delovanja je bilo širše kozjansko. Njegovo maščevanje je bilo kruto gospodinji pri kateri je služil. Ko je bila na poti z vozom, kozjanskem jo je na kraju Žager v gozdu ujel in jo privezal za debelo bukev. V pete ji je zabil žeblje in jo tam pustil umreti. Čez veliko let so našli še samo kosti. V kraju Podsreda obstaja sramotilen kamen ( PRANGER ) na katerega so privezovali razne obsojence. Guzeju se ta kamen ni zdel primeren zato, ker je bil ponižujoč in je na njega pljunil. Nekdo ga je očitno videl ter ga prijavil oblastem. Žandarji so ga prijeli in je bil obsojen na kamen en dan. Na kamnu je moral biti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Obsojenega so lahko mimoidoči pretepali, kamenjali, pljuvali... . Imel je priliko, da se jim maščuje. V Podsredo je prišel in se izdajal za Italijanskega trgovca, ki bo pokupil mačke. Vaščani so bili veseli, da bodo lahko nekaj zaslužili in se rešili odvečnih mačk. Lepo so ga pogostili. V gostilni je dobil kosilo in pijačo. Medtem os gospodinje polovile mačke in jih v zabojih pripeljale pred gostilno. Guzej se je lepo smejal in povedal kdo je, ko so njegovi kolegi izpustili vse mačke in jo na hitro popihal stran, ker ga bi zopet privezali na kamen. Nastala je velika zmešnjava ko so mačke začele iskati svoj dom. Svoje življenje je končal kot razbojnik. Ustreljen je bil v kleti v kraju Žager, kjer so ga ustrelili žandarji. Imel je svojo izbranko Barbaro, ki ni vedela za njegovo identiteto. K njej je prihajal kot gozdar. Edino ona je po njegovi smrti obiskovala njegov grob še veliko let . Po pripovedovanju moje babice Rozike Gmajnič Denis Gmajnič, Srednja živilska šola Maribor
Prav gotovo prvo ime mariborskega športa pri moških v zadnjih letih, saj je kar trikrat osvojil laskavo lovoriko športnik Maribora. Mariborski športni novinarji so se zanj odločili v letih 1994,1996 in 1997, kar dovolj zgovorno priča o njegovi priljubljenosti in odmevnih uspehih ki so mu prinesli ta naslov. Že zgodaj se je odločil za borilni šport, svoje največje uspehe pa je dosegel v kickboksu in taekwandoju, saj je eden najboljših tekmovalcev na svetu. O tem pove dovolj že samo podatek o medaljah, ki jih je osvojil na največjih tekmovanjih. Skupno je osvojil kar 14 odličij na svetovnih oziroma evropskih prvenstvih. V kickboksu je dvakrat postal svetovni prvak, tolikokrat pa je bil drugi na svetovnem prvenstvu v taekwandoju. Prav prvo mesto v tej disciplini mu še manjka, oziroma si najbolj želi tudi naslov svetovnega prvaka v taekwandoju, kjer ima že pet naslovov evropskega prvaka. Zadnja na naslova je osvojil v Carigradu, ko je postal prvak stare celine v kickboksu, ter pred dnevi v nemškem Everkusnu, kjer je na prvenstvu Evrope združenja waco v light-contactu v kategoriji do 63 kilogramov osvojil prvo mesto. Tomaž Barada pa se vse bolj spogleduje tudi s profesionalnim taekwandojem in kickboksingom. "V amaterskem športu razen naslova svetovnega prvaka nimam več česa osvojiti. O profesionalizmu, kljub porazu v prvem dvoboju v tej konkurenci proti Nemcu Marcusu Szaiferu, resno razmišljam. Če se bom dokončno preusmeril v profesionalizem, potem si želim v Sloveniji organizirati gala prireditev, o kateri bodo še dolgo govorili in bo pomenila uvod v mojo profesionalno kariero, je izjavil Barada v naslovnem intervjuju iz februarskega Mariborčana. Petindvajset letni Mariborčan seveda še ni rekel zadnje besede v svoji že zdaj bogati športni karieri. Naslednje veliko tekmovanje, ki ga čaka bo svetovno prvenstvo v taekwandoju v Argentini. Tedaj naj bi se mu uresničila tudi želja po doslej še neosvojenem naslovu najboljšega na svetu v tej tudi pri nas zelo popularni borilni veščini. Aleš Vogrinec Srednja živilska šola Maribor MATIJA ČOP IN FRANCE PREŠEREN Matija Čop se je rodil leta 1797 in umrl leta 1835. France Prešeren pa se je rodil dobra tri leta kasneje (leto 1800) in umrl leta 1849.Oba sta bil književnika. Čop je bil doma v Žirovnici, Prešeren pa samo dva kilometra naprej v Vrbi. Bila sta najboljša prijatelja. Menda sta se prvič srečala leta 1813 v župnišču na Rodinah, pri tedanjem župniku Ksaveriju Christijanu. V zgodovini slovenske književnosti se je redko dogajalo, da bi dva književnika zares skladno razmišljala in se v svojem delovanju koristno dopolnjevala. Bila sta Slovenca. Ko sta bila starejša sta živela v Ljubljani in to v Trnovem, to je okraj Ljubljane. Ljubljana pa je glavno mesto Slovenije. Jan Berdajs in Maja Rabič 4. razred OŠ Trnovo FRAN SALEŠKI FINŽGAR - pisatelj in duhovnik v Trnovem 
Veliki
slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, se je rodil leta 1871 in umrl leta 1963. Rodil
se je v Doslavčah blizu Žirovnice na Gorenjskem.V letih med obema vojnama se je rad
vračal v svoj rojstni kraj. Z vsem srcem je bil navezan na Gorenjsko. Še posebej je
ljubil svojo kašarijo.Finžgarjev oče je bil krojač, zato ne preseneča, da je bil
Finžgar zelo spreten pri šivanju, veliko pa je pisal ljudske igre.
Šolal se je v Radovljici, gimnazijo je naredil v Ljubljani.Odločil se je za duhovniški poklic.Služboval je v različnih krajih, med drugim na Jesenicah, v Medvodah in Ljubljani.Leta 1936 se je upokojil, vendar je ostal dejaven v kulturnih in drugih ustanovah. Od 1. 1938 je postal Finžgar član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal pa je tudi nekaj knjig kot so: roman Pod svobodnim soncem, Gospod Hudournik, Leta moje mladosti…Fran Saleški Finžgar je pomemben za naš domači kraj, saj je po prvi svetovni vojni vrsto let župnikoval v naši trnovski fari in v farni dnevnik zapisoval zgodovino Trnovčanov.Torej ga lahko po pravici poimenujemo za trnovskega kronista. IVES ARHANIČ 4.a OŠ Trnovo
Povodni mož je bil že pred 70 leti strah ljubljanskih, zlasti krakovskih in trnovskih otrok. Neposlušne otroke so starši radi svarili: “Povodni mož bo prišel in te vzel”. A bali so se ga tudi odrasli. Krakovske klekljarice so trepetale pred njim. Včasih se je zatresla zemlja in povodni mož se jim je pokazal pod oknom. Neko dekle je odpeljal v svojo stekleno hišo v Ljubljanici. Ko mu je ušla, se je domov vrnila z otrokom. Prosil jo je, naj se vrne, ona pa ni hotela. Odšel je do okna, prijel otroka za noge in ga raztrgal. Polovico je obdržal zase, drugo polovico je vrgel materi.Bil je krut. Na Kladezni ulici 22 v Trnovem je stanoval ribič Pečnikar.Povodnega moža je prevažal na določene kraje. Neke noči ga je Pečnikar vprašal, kdaj bo dobil plačilo. Povodni mož mu je odgovoril, da naj gre jutri po maši pogledat v čoln in tam ga bo čakalo plačilo. Žena je Pečnikarju očitala, da samo vozi in nič ne zasluži. Pomiril jo je s tem, da ji je povedal kar je Povodni mož povedal njemu. Žena je naslednje jutro odšla do čolna in v njem je našla samo oglje. Kolikor je mogla, ga je zmetala v vodo. Po maši je Pečnikar odšel do čolna. Iz preostalega oglja je nastalo zlato. Našel je samo nekaj zlatih kovancev. Žena mu je povedala, da je za plačilo dobil samo oglje in da je vsega zmetalav vodo. Mož jo je nato hudo pretepel, ker mu je v vodo zmetala plačilo. Tokrat se je povodni mož izkazal za hvaležnega in prijaznega.To sta le dve pripovedki od mnogih Valvasorjevih pripovedk o Povodnem možu, ki so nastajale na tem kraju, prelepem Trnovem, kjer živimo današnji Trnovčani. Andrej Dolenec, Jan Ražen OŠ Trnovo FRANCE PREŠEREN
France Prešeren se je rodil 3. decembra leta 1800 v vasi Vrba na Gorenjskem. Njegova mama je hotela, da bi postal duhovnik, a je kasneje študiral pravo. Denar za šolanje je dobil od stricev, inštrukcij in tudi s pomočjo dijaških štipendij. V šoli so uporabljali nemški jezik, a ni ga rad uporabljal, zato je bil dostikrat kaznovan. Ko se je izšolal, je delal kot osebni učitelj. Poučeval je otroke bogatih družin. V prostem času je pisal pesmi in poezijo. Hotel je postati pravnik, vendar to nikoli ni postal, ker je bil preveč zaljubljen v svojo domovino. V trnovski cerkvi, ki stoji prav zraven naše šole, se je zaljubil v Primicovo Julijo, kateri je posvetil pesem Sonetni venec. Umrl je leta 1849, 8.decembra v Kranju.Spomenik našega največjega pesnika pa stoji na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer lahko ves čas opazuje svojo pesniško muzo Primicovo Julijo kot reliefno sliko na bližnji hiši v Wolfovi ulici. Matej Cvetko, Martin Artnik 4.a O.Š. Trnovo
20. julija 1956 se je v Mariboru v športni družini - oče je bil nogometaš, brat pa tenisač - rodila najuspešnejša slovenska teniška igralka vseh časov Mirjana " Mima" Jaušovec. Na igrišče jo je pripeljav brat Zoran, ki je bil njen prvi "trener" in pozneje tudi njen partner v igri dvojic, skozi celotno kariero pa tudi svetovalec, pomočnik in njena desna roka. Že z desetimi leti je postala pionirska prvakinja Slovenije. Srečko Slana, "gospod" že v času, ko so bili se vsi "tovariši", ji je dal prve strokovne osnove tenisa. Potem pa sta mesto trenerja prevzela brata Milan in Vlado Krch iz Češke. Pri trinajstih ji je uspelo zmagati na evropskem pionirskem prvenstvu v Hamburgu. S štirinajstimi leti je bila hkrati pionirska, mladinska in članska prvakinja Jugoslavije. V letih 1970-1974 je dosegla zmage na vseh pomenbnih mladinskih tekmovanjih. Istočasno kot Bjorn Borg pri dečkih je Mima zmagala pri deklicah na turnirju mladih upov Milano Avenir. Na istem turnirju pa se je v paru z Zoranom Kostičem pomerila v finalu mešanih dvojic z Borgom in njegovo takratno simpatijo Uli Anlijot. Slasti zmage nad Borgom pa ni okusila. Na tekmovanju za "skodelo pomaranč" (Orange Bowl), neuradnem svetovnem mladinskem prvenstvu na Floridi je mali neznani igralki iz države tretjega sveta uspelo nemogoče. Pri zaostanku z 2:5 in 0:30 v odločilnem nizu, ji je uspelo preobrniti izid in premagati domačinko Ryane Fox. S hitrostjo, bojevitostjo, nepopustjivostjo ter taktično potrpežljivostjo in zvitostjo, s katero je neopazno, brez očitnih posredovanj nadzorovala žogo, ji je uspelo osvojiti tudi mladinska turnirja v Roland Garrosu in Wimbledonu ter doseči drugo mesto v Forest Hillsu. Leta 1976 je v Wimbeldonu v osmini finala osvojila amaterski naslov prvakinje Evrope, madnarodno prvenstvo Italije v Rimu, postala prvakinja Kanade v Torontu. Ob koncu sezone je simpatični Mariborčanki, ki so jo naklonjeno spremljali tudi svetovni mediji, pripadlo deseto mesto na zimski turneji Virginia Slimsa in sedmo mesto na svetovni jakostni lestvici. Na Roland Garrosu leta 1977 kljub poškodbi do polfinala ni oddala niti niza in tudi zmage v polfinalu, čeprav je Marsikova dobila drugi niz, ni bila vprašljiva. Podobno se je končalo tudi finale proti Romunki Flori Mihail. V trtjem nizu je bila brez vsakih možnosti in Mima je osvojila svoj prvi in edini turnir za Grand Slam in pospravila pet tisoč dolarjev. Za današnje razmere manj kot drobiž, a po merilih enakih želodcev, ki so vladala takrat pri nas, več kot preveč denarja za amaterko, ki je branila čast naše ožje in širše samoupravne socialistične skupnosti. Jugoslovansko-romunski finale se je pri dekletih ponovil tudi naslednje leto, le da je bila njena tokratna nasprotnica njena dobra prijateljica in dolgoletna partnerka v igri dvojic Virginija Ruzici. V dotakratnih 20 medsebojnih dvobojih Mime ni premagala, v pariškem finalu pa je visoka in temperamentna Romunka vpisala svojo prvo zmago. Dober mesec zatem sta skupaj igrali v igri dvojic v finalu Wimbeldona in imeli dve zaključni žogi proti Američankama Turnbull in Ried in nesrečno izgubili. V igri posameznic je Mima v Wimbeldonu segla najvišje leto pozneje, ko se je prebila do polfinala. Vse je že kazalo, da se Mima nikoli več ne bo uvrstila v vrh zares velikega turnirja, čeprav ji je v karieri uspelo premagati vse velike igralke njenega časa, vključno z Martino Navratilovo. Vse, razen Chris Evert. In z Evertovo sta si stali nasproti v finalu Roland Garrosa leta 1983. Evertova, tudi sama odlična taktičarka, je vedela, da je z Mimo treba igrati po Mimino. Potrpežljivo in vztrajno. Tako je tudi igrala, pri tem pa s premišljenimi izleti k mreži izdatno izkoriščala svojo prednost v višini. Kljub rezultatsko prepričljivi zmagi s 6:2 in 6:1 se je morala Evertova za zmago potruditi. Svojo tekmovalno pot je Mima sklenila kot članica TC Heidelberg
v nemški teniški ligi. Vendar se je njeno ime še enkrat pojavilo na naslovnici
časopisa USA Today. Za svoje zasluge je bila Mima Jaušovec odlikovana kot najboljša športnica Jugoslavije, dobila pa je tudi največje športno priznanje Republike Slovenije -Bloudkovo nagrado. Še pred časom je uspesno vodila mladinsko in žensko reprezentanco Slovenije. Reprezentanca in igralke Slovenske Zenske reprezentance: Barbara Mulej, Tina Križan, Petra Rampre, Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Tina Hergold, Mateja Matevžič, Tina Hojnik, Nives Culum ter Maša in Urška Vesenjak, ki se lahko prebijejo v sam svetovni vrh ženskega tenisa. Zlatko Papaež, 1.g Srednja živilska šola Maribor
ŽIVLJENJEPIS: Branka Jurca se je rodila meseca maja leta 1914 v Koprivi pri Sežani. Ime te vasi je zelo pomenljiva . Zaznamovalo je tudi Branko. Trdna je kot kopriva . Če je bila Branka Jurca kdaj na kakšni šoli, je zagotovo zapela pesem o barčici ali pa tisto o robidi. To nas napeljuje na misel, da je že kot učiteljica s svojimi učenci rada prepevala in da ni bila preveč huda kadar je kdo namesto zemlja napisal žemlja. Prišli so taki časi, ko se ni bilo mogoče brezskrbno smejati. To je bil čas 2. svetovne vojne. Takrat se je pisateljica trdno odločila, da se ne bo bratila s tujci, ki so zasedli njeno domovino. Nasprotno, kjerkoli je mogla je pomagala premagati sovražnike našega naroda. Zaradi tega je morala v zapor in v taborišče. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. DOGŠA JOLANDA 1. M Srednja živilska šola Maribor
|
Leon Štukelj
Leon
Štukelj se je rodil 12.11.1898 v Novem mestu. Tam je obiskoval osnovno šolo in
gimnazijo. Opravil je vojaško maturo in bil leta 1916 vpoklican v vojsko ter se po I.
svetovni vojni vrnil domov. Po maturi je študiral pravo na univerzi na Dunaju, v Zagrebu
in na novi univerzi v Ljubljani. Na slednji je leta 1924 diplomiral. Mesto pripravnika je
dobil v Novem mestu. Leta 1926 je opravil sodniški izpit in kasneje dobil mesto sodnika v
Lenartu. Leta 1927 je postal sodnik v Mariboru, kamor se je tudi preselil in kjer živi
še danes.
olimpiadi je dosegel
se dve bronasti kolajni: eno v mnogoboju, drugo pa kot član jugoslovanske
MLEKO KOT
ŽIVEŽ
(najznamenitejši slovenski pesnik in avtor slovenske
himne)